Radijska postaja Motorola
MT2100
Radijska postaja Maxon SL500
Svetilke
Svetilke MAG Lite
Avtomatski polnilci
Avtomobilski akumulatorji
Z razvojem tehnik gašenja in reševanja postajajo
vse boj razširjene najrazličnejše
naprave, ki kot vir energije za svoje delovanje, uporabljajo
akumulatorje. V gasilstvu
so to prenosne ali tki. mobilne radijske postaje, pozivniki, ročne
svetilke ipd.
Beseda
akumulator izvira iz latinske besede in pomeni zbiranje ali kopičenje
česa.
Akumulator je torej zbiralnik, v katerem je v obliki kemične energije
uskladiščena
električna energija. Danes uporabljamo celo vrsto akumulatorjev, ki se
med seboj ločijo
po sami zgradbi (svinčeni, nikelj-kadmijevi...), po kapaciteti in
seveda po obliki in
velikosti, ki je prilagojena posamezni napravi. Opisovanje tehničnih
lastnosti posameznih
akumulatorjev bi bilo nesmiselno, zato se bomo v nadaljevanju omejili
na pravilno
uporabo in vzdrževanje.
Akumulatorji
zaradi svoje zgradbe zahtevajo strokovno in skrbno vzdrževanje. Pri
tem
je pomembno predvsem to, kako jih polnimo in praznimo. Seveda se
akumulator prazni
sam, med uporabo naprave, vendar pa je pri tem pomembno, da ga ne
izpraznimo
pod dovoljeno mero. Enako pomembno je tudi polnjenje, pri katerem
akumulatorja ne
smemo napolniti preveč. Tako nepravilno praznjenje kot tudi polnjenje
zmanjšujeta
kapaciteto akumulatorja in skrajšujeta njegovo življensko dobo.
V nadaljevanju
si bomo ogledali pravilne postopke polnjenja in praznjenja
akumulatorjev za posamezne naprave.
Radijska postaja Motorola MT2100
Radijski postaji
Motorola MT2100 sta priložena dva akumulatorja in avtomatski
polnilec, ki nam močno olajša delo z akumulatorji. Polnjenje je
avtomatsko. To pomeni,
da se polnjenje prekine, ko je akumulator poln. Po končanem polnjenju
lahko
akumulator ostane v polnilcu, vendar ne v nedogled. Naša edina skrb
je, da v polnilec
vedno vstavimo prazen akumulator. V praksi to pomeni, da se za
polnjenje odločimo,
ko nas radijska postaja opozori, da je akumulator prazen. Takrat
prazen akumulator
v postaji zamenjamo z napolnjenim, praznega pa vstavimo v polnilec.
Pri tem je
pomembno, da takoj, ko nas radijska postaja opozori na prazen
akumulator,
le tega zamenjamo ali pa postajo izključimo. Če tega ne storimo, se bo
akumulator
izpraznil pod dovoljeno mero.
Če akumulatorja
ne uporabljamo, se samodejno izprazni v 20 dneh. Preden se lotimo
polnjenja takega akumulatorja, je priporočljivo, da ga priključimo na
radijsko postajo.
Nato radijsko postajo vključimo in počakamo, da se akumulator izprazni
do dovoljene mere,
na kar nas postaja opozori z zvočnim signalom. Šele ko se to zgodi, se
lotimo polnjenja.
Radijska postaja Maxon SL500
Na splošno za
radijsko postajo Maxon SL500 velja enako kot za zgoraj omenjeno
radijsko postajo Motorola. Kljub temu pa ima radijska postaja Maxon
drugačen
polnilec, ki zahteva drugačno uporabo.
Polnilec za
radijsko postajo Maxon ima dve ležišči za polnjenje akumulatorjev.
Prvo
ležišče uporabljamo za počasno polnjenje. To pomeni, da moramo
akumulator po
14-ih urah polnjenja obvezno vzeti iz ležišča. Drugo (zadnje) ležišče
pa uporabljamo
za hitro polnjenje. Hitro polnjenje se avtomatsko prekine, ko je
akumulator poln.
Po končanem polnjenju lahko akumulator ostane v polnilcu, vendar ne v
nedogled.
Če smo
akumulator preveč izpraznili in ga nato vstavili v drugo ležišče, se
lahko
zgodi, da polnilec ne prične s polnjenjem, zato tudi zelena led dioda
(FAST) na polnilcu
ne začne utripati. V tem primeru akumulator za krajši čas vstavimo v
prvo ležišče in
ga nato premaknemo v drugo ležišče. Če tudi sedaj ne začne utripati
zelena led
dioda (FAST), postopek ponovimo.
Priporočljivo
je, da uporabljamo predvsem drugo (zadnje) ležišče. Prvo ležišče
uporabljamo le pri preveč izpraznjenih akumulatorjih, saj nam omogoča
doseganje
spodnje napetostne meje akumulatorja.
Polnimo lahko tudi
akumulatorje, ki so priključeni na radijsko postajo, vendar mora
biti pri tem radijska postaja obvezno izključena. To velja za vse
modele radijskih postaj.
Pri radijskih postajah si velja zapomniti naslednje:
|
Vedno
polnimo prazen akumulator. |
|
|
|
Radijska
postaja mora biti med polnjenjem ali ko je vstavljena
v polnilec obvezno izključena. |
|
|
|
Izpraznjen
akumulator čimprej zamenjamo z napolnjenim. |
|
|
|
Pri
neavtomatskih polnilcih moramo polnjenje obvezno prekiniti
po 14 ih urah. To pomeni, da akumulator vzamemo iz polnilca. |
|
|
|
Ko
nas radijska postaja opozori, da je akumulator prazen, jo moramo
obvezno izključiti. |
|
|
Svetilke
Pri starejših
različicah svetilk je zaradi neustreznih navodil, pri polnjenju
pogosto
prihajalo do velikih nepravilnosti. V prvih različicah je izdelovalec
uporabljal ameriške
akumulatorje Gates. To so zaprti, okrogli svinčeni akumulatorji. Tem
akumulatorjem
je izdelovalec namenil polnilce z napetostnim limitom. Polnilec je bil
lahko stalno
priključen in tako zagotavljal avtomatsko polnjenje.
V naslednjih
različicah je izdelovalec začel uporabljati nikelj-kadmijeve (NiCd)
akumulatorje, ki imajo enako obliko, vendar zahtevajo povsem drugačen
način
polnjenja. Kljub temu je izdelovalec svetilkam prilagal enake polnilce
kot pri prvih
različicah. Posledica tega je, da nikoli ne vemo, kdaj je akumulator
resnično poln,
ob akcijah pa je čas uporabe (delovanja) vedno prekratek. Vse to je
posledica
stalne priključitve polnilca oziroma stalnega polnjenja, kar poškoduje
akumulator.
Tej težavi se
uspešno izognemo s predelavo svetilke oziroma z izdelavo priključka
za polnjenje ter uporabo hitrega avtomatskega polnilca. Le tak
polnilec zagotavlja
hitro in zanesljivo polnjenje. Čas uporabe (delovanja) svetilke se pri
tem podaljša
do največje možne mere.
Svetilke MAG Lite
Tudi omenjene
svetilke nimajo avtomatskega polnilca. Akumulator polnimo 14 ur.
Če je čas polnjenja daljši, se akumulator poškoduje.
Pri tem velja
omeniti, da je stalno polnjenje svetilk v vozilih nepravilno.
Priporočljivo
je, da uporabljamo avtomatske polnilce ali pa akumulatorje vestno
polnimo. Pri tem
ne pozabimo, da se polnjenja lotimo šele, ko so akumulatorji prazni.
Avtomatski polnilci
Avtomatski polnilci
se med seboj ločijo glede na način delovanja:
|
Pri
prvem načinu polnjenja avtomatski polnilec ugotavlja raven
polnosti
akumulatorja tako, da meri njegovo temperaturo. Vsak poln akumulator
se namreč začne nesorazmerno segrevati. |
|
|
|
Avtomatski
polnilci, ki delujejo po drugem načinu, uporabljajo elektroniko,
ki meri višino napetosti akumulatorja. Ko ta doseže določeno raven,
se polnjenje prekine. |
|
|
|
Tretji
način polnjenja je nadgradnja prvega in drugega načina. Tokrat
elektronika meri padec napetosti. Tehnično to poteka takole: Napetost
akumulatorja pri polnjenju narašča. Ko je akumulator poln, se napetost
nekoliko zniža, akumulator pa se začne segrevati. Zmanjšanje napetosti
je za avtomatski polnilec zanesljiv znak, da je akumulator poln. Takrat
polnilec prekine polnjenje in preklopi v način impulznega dopolnjevanja.
Tak način polnjenja uporablja polnilec model PS200, vgrajen pa je tudi
v ameriški mikroprocesor za tovrstno polnjenje akumulatorjev. |
|
|
|
Četrti
način polnjenja je najnovejši in tudi najboljši. Tokrat je
uporabljena
ECS tehnologija polnjenja akumulatorjev. Ta način omogoča zelo hitro
polnjenje akumulatorjev. Akumulatorji se pri tem ne segrevajo. Edina
manjša pomanjkljivost tega načina je v tem, da morajo biti polnilci
izdelani oziroma nastavljeni za vsak model akumulatorjev posebej. |
|
|
Avtomobilski akumulatorji
Sistem polnjenja
avtomobilskih akumulatorjev v vozilu je zelo enostaven in učinkovit,
vendar to velja le, če vozila redno uporabljamo. Gasilska vozila so
večino časa
parkirana v garaži. Pri tem se akumulatorji praznijo. Za primerjavo
lahko povemo,
da tahometer izprazni akumulator kapacitete 135 Ah v približno 500
urah, ali
v 22 dneh.
To težavo
odpravimo tako, da akumulator v času čakanja dopolnjujemo. Poznamo
več načinov tovrstnega dopolnjevanja, vendar pa se uporabljata le dva:
SIEMENS-ov
in ameriški UC. Za oba velja, da uporabljata sorazmerno nizek tok
polnjenja in
omejevanje zgornje ravni napetosti. To zagotavlja varovanje
elektronskih naprav
v vozilu (predvsem radijskih postaj).
Pri menjavi
akumulatorjev v vozilih moramo biti pozorni predvsem na napetost,
kapaciteto in na tok, ki lahko steče ob zagonu. Tako na primer
akumulator z
lastnostmi 12 V, 45 Ah, 210 A ni primeren za dizelska vozila. Tok 210
A je namreč
premajhen, saj potrebujemo za zagon takšnega vozila tok večji od 300
A.
Poleg tega
moramo biti pozorni tudi na raven elektrolita v akumulatorjih, ki mora
biti približno 5 milimetrov nad ploščami. Po potrebi dolijemo
destilirano vodo.
Kontakte akumulatorja (tki. kleme) zaščitimo z mastjo, izkušeni
uporabniki pa
svetujejo uporabo razpršila za motorne verige.
Pravilno ravnanje
z akumulatorji torej zahteva nekaj znanja in vestnosti.
Namesto zaključka sprejmimo sklep, da bomo v prihodnje navodila za
uporabo
prebirali pogosteje in ne samo takrat, ko vse drugo odpove.
Na stran s podatki o
avtomatskem polnilcu akumulatorjev APSA
|